Po potovanju presenečenja, ki je bil popolnoma v njegovi režiji, me je 13. 8. 2018 Nejc na najbolj romantičnem kraju v Evropi, na Marijinem mostu z razgledom na grad Neuschwanstein, v Nemčiji, zaprosil. Šel je na koleno in me v družbi azijcev (takrat še dokaj varna družba), v največjem nalivu, vprašal, če bi se poročila z njim. A mislite, da sem si po vsem tem trudu in načrtovanju upala reči ne? Ja, sem si. Ker najprej nisem mogla verjeti in sem bila v šoku. Če se vam zdi, da je to pozabil, se vam zdi narobe. Spomni me vedno, ko je priložnost. Komaj sem čakala, da začnem z načrtovanjem. Ker sem vedela, da se želim poročiti v pomladnem času (ker je moj najljubši letni čas) in ker sem vedela, da bi bilo zame spomladi 2019 prezgodaj (sem huda načrtovalka in potrebujem svoj čas), sva se odločila za leto 2020. Sliši se čarobno, kajne?
Že tisto leto sva obiskala prvi poročni sejem in ugotovila, da bi bilo fino zaradi najinega izbranega datuma, ki je bil za leto 2020 zelo popularen, že takrat rezervirati vsaj kraj poroke in bend. To sva tudi storila in glavnino sva imela dejansko rezervirano že v začetku leta 2019. V avgustu 2019 sva našla še fotografa in takrat se je zdelo, da nama gre kot po maslu. Na prvo večjo težavo sva naletela zaradi tega, ker Upravna enota Kranj komplicira (res imava z njimi slabe izkušnje), zato sva iz principa civilni obred prestavila v upravno enoto Škofja Loka. Po nekaj mesečnem prepričevanju, da naj le pridejo na kraj, kjer sva se želela poročiti (izven uradnih prostorov seveda), sva se predala in zamenjala kraj obreda. Vedela sva, da bova zaradi rojstva Vitana morala načrtovanje malo odložiti. Konec februarja sem našla svojo sanjsko obleko (ki je ne zamenjam za nič na svetu), pred epidemijo pa sva uspela urediti še cvetje in nekaj malenkosti. Ob začetku medijskega pompa o virusu se nama je zdelo, da poroka zagotovo bo, potem pa je vsak dan znova ideja tega, da bo morda "padla v vodo".
Načrtovanja poroke sva se ravno zaradi kompleksnosti, ki se je zaveda vsak, ki je že kdaj samostojno načrtoval poroko, lotila zelo zgodaj. Porabila sva ogromno časa in denarja za to, da bi bila čim bolj taka, kot si je želiva, da bi uspela priti v najin proračun in da bi ljudem (in sebi) zagotovila, da bi se na njej imeli lepo. In potem... Sranje. Za dva meseca sva popolnoma prenehala z načrtovanjem, ker je bilo oteženo zaradi nedosegljivosti ponudnikov. Trenutno sva uspela narediti še nekaj stvari, ampak se nama vsak dan poraja vprašanje - nadaljevati ali ne?
Pri vsem tem, kar doživljava, pa je najhujši odziv okolice. Dnevno dobivam vprašanja v smislu: "Kaj pa bo z vajino poroko?" in ob tem veliko posmeha, ki nama ne pomaga, ampak samo priliva olje na ogenj najini negotovosti. Ljudje očitno še vedno ne razumejo kaj vse za seboj potegne organizacija takega dogodka, koliko časa in denarja bova vrgla čez okno, če bo dejansko odpovedana. In ne, ni smešno. In ne, tega prosim ne sprašujte. Sporočite, če boste prišli ali, če vas ne bo. In seveda, če poroka ne bo dovoljena, je ne bo. Če ne bo varno za vse, je ne bo. Ne vem, zakaj je to sploh vprašanje. (Ja, malo pa sem lahko jezna).
In pa vprašanje, zakaj pa ne prestavita? Prideš, zagrabiš poroko in jo odložiš na nov datum. Ja, seveda. Če imaš poroko v hribih moraš biti pozoren na letni čas, čez poletje je poroko še toliko težje organizirati, potem je še vprašanje ostalih porok v letošnjem letu in glavno - dosegljivost tvojih izbranih ponudnikov. Ravno s tem razlogom sva poroko organizirala leto in pol vnaprej. In ne, ni nama uspelo najti nadomestnega datuma, ko bi bili skupaj dosegljivi prostor, fotograf in bend, ki pa so po izbrani zelo pazljivo in hkrati z razlogom točno ti.
Trenutno ne veva, ali bo, ali je ne bo. Ampak veva tudi, da če prenehava z organizacijo in pustiva vse v zraku, pa bi na koncu vseeno lahko šla "skoz", nama bo zelo žal. Zato nadaljujeva. Manjka nama še nekaj malenkosti, potem pa drživa pesti. In vesela bi bila, da bi jih držali tudi vsi ostali. In se nama ob tem ne smejali in nama stalno govorili, da verjetno ne bo šlo.
Glede na trenutno stanje moje kože (ki je slabše, kot je bilo kadarkoli v zadnjem letu), me res ne bi čudilo, če na koncu fašem še tole korono. In preden kdo vpraša... Ja, če jo dobim in se pred poroko ne pozdravim, ODPADE (moram očitno napisati, čeprav bi moralo biti jasno).
A lahko sam mal stisnete pesti?
Ni komentarjev:
Objavite komentar